brane@appdevmonk.com
0 komentar

Na lestvah domišljije
se dvigni visoko;
znova hrabro posezi
s širokim in glasnim
nasmehom
po živopisnosti mavrice.

Kajti vsaka večnost
je kratka,
prekratka za spraševanje,
kako preživeti.

Kako ne umreti po vseh
delnih umiranjih
na zadnjem robu
neskončnosti,
temu predverju
brezmejnosti,
kjer se v ogledalu za
vogalom
ogleduje samotnost solze,

je edino vprašanje,
ki terja odgovor.

0 komentar
0

Leave a Comment

* Strinjam se, da se poslani podatki shranijo in uporabijo na tej strani.